ALERGOLOŠKE BOLEZNI

KAJ JE ALERGIJA? Alergija je posledica pretirane reakcije imunskega sistema na snovi, ki so sicer neškodljive, imunski sistem alergika pa ga prepoznava kot tujek, kar sproži reakcijo, ki ji rečemo ALERGIJSKA REAKCIJA. KAJ SE DOGAJA PRI ALERGIJI? 1. V prvi fazi nastopi proces srečanja snovi z imunskim sistemom, ki ga prepozna kot tujo nevarno snov. 2. V drugi fazi pride ob ponovnem ali ponavljajočih stikih imunskega sistema z snovjo, do alergijske reakcije, ki se kaže v različnih slikah. ZNAKI ALERGIJE: Alergijski rinitis: napadi kihanja, zamašen nos, voden izcedek, srbenje v nosu, srbenje neba ustne votline Vnetje očesnih veznic: srbenje, solzenje, pordelost, skelenje Motnje dihanja: kašelj, občutek težkega dihanja, tiščanje v prsnem košu, slišno piskanje ob izdihu Dermatitis: rdečina, srbenje kože in drugi manj pogosti znaki...

ASTMA

Astma je bronhialna preodzivnost dihalnih poti. V stabilnem stanju, ko nimamo znakov bolezni, so dihalna
pota odprt in smo brez težav. In ko imamo znake bolezni, so bronhialna pota zožena. Stanje je
reverzibilno, kar pomeni, da se dihalna pota ponovno odprejo , včasih sama, običajno pa s pomočjo
zdravil.

KAKO ASTMA VPLIVA NA DIHALNE POTI?
Sluznica bronhov je vneta in otekla, mišice, ki obdajajo dihalne poti se skrčijo, zato se dihalne poti zožijo.
Izloča se rumena sluz.Vse to zmanjša pretok zraka po dihalnih poteh.
Čim dlje astma ni urejena in ostaja vnetje v dihalnih poteh, večja je verjetnost nastajanja brazgotin v dihalnih poteh, brazgotine pa onemogočijo popolno odprtje dihalnih poteh in to stanje ni več popravljivo. Zato je pomembno, da astmo prepoznamo in zdravimo.
Več kot boste vedeli o bolezni, bolje boste obvladovali simptome.
V naši ambulanti imamo ASTMA ŠOLO, na katero so vabljeni vsi bolniki, ki imajo imajo astmo, njihovi svojci in seveda vsi, ki jih tema zanima. Pokličite v
ambulanto in zvedeli boste, kdaj lahko pridete v šolo o astmi. Šola je brezplačna.

ALI IMAM ASTMO?
Nanjo je treba pomisliti če: pogosto kašljamo, piskamo v prsnem košu, nas stiska v prsnem košu, smo zasopli ob naporu ali po naporu...

POGOSTI SPROŽILCI SIMPTOMOV ASTME
- virusne okužbe dihal
- alergeni v okolju
- cigaretni dim
- napor
- dražeče kemikalije
- onesnaženost ozračja
- fizični in psihični stres


ALERGIJSKI RINITIS

Je pogosta bolezen. Ima jo 25% odraslih Evropejcev. Povzročitelji so v spomladanskem času pelodi dreves in trav. Poleti zeli , ambrozija, skozi celo leto nam težave povzroča pršica, plesni in hišni ljubljenčki.
Trave so med najpogostejšimi alergeni, so navskrižne med seboj, zato pri imunoterapiji uporabljamo mešanico lokalno najpogostejše vrste. Tudi med pelodi
dreves je precejšnja navskrižnost. Zato na kožnh testih uporabljamo kombinacijo najbolj lokalno pogostih vrst pelodov dreves.
Zlati standart v diagnostiki IgE alergij so kožni vbodni testi. Veljajo za diagnozo alergije ob značilni anamnezi.


ATOPIJSKI DERMATITIS

Je kronično vnetje kože, ki se pojavlja v vseh starosnih obdobjih, najpogostejše so pri otrocih. Bolezen se pogosto umiri in tudi izzveni.
Vnetje kože se lahko sčasoma preseli s kože na dihalne poti in se razvije seneni nahod in ali astme.
Za atopijski dermatitis so značilni izrazito srbenje, izpuščaj na tipičnih mestih kože in kronični potek v obliki izboljšanja in poslabšanja. Srbenje sili bolnika k
praskanju kože, kar povzroči zagon izpuščaja in kožo poškoduje. Srbenje moćno poslabša kvaliteto življenja.

KOPRIVNICA – URTIKARIJA
Urtikarija je pogosta bolezen. Ime koprivnica zato, ker spremembe na koži spominjajo na posledico stikov s koprivo.
Koprivke močno srbijo in se lahko pojavljajo po celem telesu ali le na določenih predelih. Med seboj se lahko tudi zlivajo, izzvenijo v nekaj urah, nato pa
se čez nekaj ur ali dni lahko ponovno pojavijo. Spremljajo jih otekanje obraza, vek, ustnic, dlani ali stopal. Včasih tudi oteklina sluznic jezika, grla in žrela.
Ob tem je lahko oteženo dihanje, v skrajnosti se lahko bolnik tudi zaduši.
Otekanje mehkih tkiv in sluznic imenujemo ANGIOEDEM.

ALERGIJSKI KONTAKTNI DERMATITIS
Na koži, ki je bila v neposrednem stiku s snovjo, na katero smo pri prejšnjih stikih razvili preobčutljivost, se pojavi vnetje.
Ker se vnetje pojavi po mehanizmu kasne preobčutljivosti, se znaki pojavijo z zakasnitvijo 48 – 72 ur po stiku z alergenom.
Za določen alergen je preobčutljiva koža celotnega telesa, izpuščaj pa se pojavi na mestu kože, ki je bila v stiju z alergenom.

PLJUČNE BOLEZNI	KOPB KOPB je kratica za Kronično Obstruktivno Pljučno Bolezen. KOPB je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti med odraslimi na svetu. Z KOPB je značilen znižan pretok zraka, ki se ga ne da popolnoma popraviti, je kronična bolezen in je neozdravljiva. Z ustreznim zdravljenjem pa lahko simptome uspešno obvadujemo in preprečujemo poslabšanja. KOPB se lahko prepreči. Kajenje je najpogostejši vzrok, vendar KOPBja ne razvijejo vsi kadilci. Imamo še druge vzroke za nastanek KOPBja, - izpostavljenost onesnaženemi zraku, plinom, dimu, pari.. Za KOPB je značilen kašelj, izkašljevanje sluzi, ponavljajoči bromhitisi, občutek pomanjkanja zraka, ki se z leti stopnjuje in je hujši ob telesnih naporih in okužbah dihal. Za potrditev diagnoze je potrebno napraviti spirometrijo in dodatno diagnostiko. Kako zdravimo KOPB? Najpomembnejši ukrep je prenehanje kajenja. Pomembno je, da nismo izpostavljeni škodljivim dejavnikom za nastanek KOPB. Zdravila so različna za različno stopnjo KOPB. Zdravila so bronhodilatatorji, ki širijo dihalna pota, protivnetna zdravila in dodatna specifična diagnostika,. Pomembna je skrb za psiho fizično kondicijo. Priporočamo cepljenje proti pnevmokokni pljučnici- posebno priporočamo cepljenje pri bolnikih starih več kot 65 let in s FEV1 manj kot 40% norme. Če vas zanima več, pridite v ŠOLO KOPB. Pokličite v ambulanto in vprašajte kdaj lahko pridete. Šola je brezplačna.
INTERNISTIČNE BOLEZNI	Internistični pregledi – preiskave in zdravljenje Kaj sploh je internistika. Je del medicine, ki proučuje in zdravi bolezni notranjih organov. Imamo kar nekaj subspecialističnih vej: pulmologija in alergologija, kardiologija, endokrinologija, hematologija, diabetes in bolezni presnove, nefrologija, angiologija, revmatologija in gastroenterologija.
MOTNJE DIHANJA MED SPANJEM	Motnje spanja -Apneja med spanjem (apnoe) je bolezensko stanje, pri katerem pride v spanju do prekinitve dihanja. Pogosto trajajo apnoične pavze od 10 sekund do minute in se lahko pojavijo tudi večkrat na uro. Apneja med spanjem se potrdi z polisomnografijo (študijo spanja), oz. njeno varianto poligrafijo spanja. Posledice apnej je pomanjkanje kisika v krvi in okvare raznih organov v telesu (srce, možgani, pljuča, prebavila, ledvica, mišičje…) Taki bolniki tožijo zaradi prekomerne dnevne zaspanosti, kronične utrujenosti in slabe koncentracije. Najpogostejša motnja je obstruktivna apneja v spanju (OSA), ki izhaja iz angleškega izraza »obstructive sleep apnea«. Smrčanje je pogosto povezano z obstruktivno apnejo, čeprav večina smrčačev nima obstruktivne apneje. Verjetnost za OSA ocenjujemo z vprašalnikom. Če glede na točke vprašalnika izpolnjujete verjetnost za OSAS, napravite poligrafijo spanja, ki bolezen potrdi ali obvrže. Če dnevna zaspanost vztraja daljše časovno obdobje obstaja verjetnost, da posameznik trpi zaradi motenj spanja. Lahko pa je dnevna zaspanost samo simptom zaradi pomanjkanja spanja, oz. prekratkega spanca. Kronično moten spanec, ki je reden spremljevalec obstruktivne apneja, ima usodne posledice na zdravje, ker povzroča bolezni srca, miokardni infarkt, bolezni ožilja, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tip 2, motnje srčnega ritma, dovzetnost za možgansko kap, psihične motnje, depresivnost, zgodnjo demenco, upad libida in erektilna disfunkcija... Poligrafija je v naši ambulanti samoplačniška – 80€. Naročite se z napotnico, vse preiskave do napotnice napravimo na napotnico, če izpolnjujete verjetnost za OSA glede na vprašalnik, poligrafijo spanja plačate 60€, če potrebujete nadaljno obravnavo, jo ponovno napravite na napotnico. Poglejte tudi na povezavo apneja.si. Najdete jo tudi  med koristnimi povezavami v gumbu Naročanje. Na spletni strani ambulante prim. Korena Pulmoradix dobite dodatne informacije.   NAJBOLJ POGOSTI SIMPTOMI OSAS SMRČANJE Smrčanje ni nič nenavadnega. Skoraj vsakdo smrči vsaj med prebolevanjem nahoda. Največkrat je bolj moteče za partnerja kot za samega smrčača. Dolgoletno in vztrajno smrčanje je lahko napovednik obstruktivne apneje v spanju. Takrat gre za občasno prenehanje dihanja med smrčanjem, neučinkovito spanje s pogostim prebujanjem, prekomerno dnevno zaspanost in nižjo kvaliteto življenja. KRONIČNO ZAMAŠEN NOS Nos je lahko zamašen preko celega dneva, lahko pa je zamašen samo ponoči oz. se zapre proti jutru. Klinično se zapora nosu kaže kot občutek suhega in hrapavega grla pri prebujanju zjutraj, potrebi po spahovanju ust ponoči, jutranjim kašljem, občutkom cmoka v grlu ter razbrazdanim in bolečim jezikom. Kronično zamašen nos nam lahko spremeni barvo glasu, povzroča hripavost, prehodno ali trajno izgubo sluha, oslabljen voh, smrčanje in ne nazadnje obstruktivno apnejo v spanju (OSA). IZGUBA VOHA (VONJA) Nam najbolj znana je prehodna izguba voha in okusa, ki se pojavi pri navadnemu prehladu ali pri vnetih sinusih. Sprememba okusa je največkrat povezana z izgubo voha. Kronična izguba voha ni omejena samo na nezmožnost zavohati cvetoče rožice, ampak nam onemogoča pravočasno zaznati neprijetne vonjave pokvarjene hrane in onesnaženosti našega okolja.
OSTALE PREISKAVE	HOLTER RR – 24 URNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA; KRVNI TLAK – ZAKAJ GA JE RES POTREBNO POZNATI. V Sloveniji je pojavnost bolezni - previsokega arterijskega tlaka v odrasli dobi 60%. Krvni tlak si bi morali kontrolirati po 55 letu starosti vsaj vsaki dve leti, tudi če se počutite zdravi. Če imate že ugotovljeno arterijsko hipertenzijo in dejavnike tveganja pa vsako leto. Dejavniki tveganja za AH so lahko prirojeni ali pridobljeni – povišan krvni tlak v ožjem sorodstvu, premalo gibanja, prevelika telesna teža, nezdrav naćin prehranjevanja, tvegano pije alkohola, kajenje in stres. Sistolični tlak – rečemo mu tudi zgornji tlak, je tlak, ki ga bi namerili, v arterijah, ob stisku srca. Diastolični tlak pa je tlak, ki ga bi izmerili ob sprostitvi in polnjenju srčne mišice. Normalen krvni tlak je nižji kot 140/90 mmHg. Krvni tlak ni ves dan enak. Najnižji je ob koncu noči, zgodaj zjutraj, potem raste do zgodnjih popoldanskih ur in potem ponovno upada, Če smo telesno aktivni, se razburimo, ustrašimo, če smo napeti, tlak vedno poraste. Pomembno je, da tlak v času noči, proti jutru upade za vsaj 15 – 20 %. Značilnih prvih znakov pri previsokem art tlaku ni, zato mu rečemo TIHI UBIJALEC. Šele, ko bolezen napreduje, se pojavijo jutranji glavoboli – predvsem v zatilju, vrtoglavica, utrujenost, šumenje v ušesih, motnje spanja, težka sapa ob naporu in podobno. Prve resne težave se torej pojavijo šele, ko je škoda na organih že napravljena. UKREPANJE Diagnozo postavimo, če je vsaj ob treh merjenjih krvni tlak več kot 140/90mmHg. Skoraj 50% bolnikov z arterijsko hipertenzijo ne ve, da ima arterijsko hipertenzijo. Med zdravljenimi pa je le 25% takih, ki imajo tlak dobro urejen. Zato je potrebno urejenost arterijskega tlaka kontrolirati s HOLTER RR ali Z METODO 24URNEGA MERJENJA ARTERIJSKEGA TLAKA. Kontrolni Holter RR bi moral vsak, ki ima znano arterijsko hipertenzijo napraviti vsako leto, vsi pa ki so stari nad 55 let vsako drugo leto. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsak osmi na svetu umre zaradi zapletov povišanega krvnega tlaka KAKO POTEKA PREISKAVA? V ambulanti Vam na nadlaht namestimo manšeto in okoli pasa dobite torbico z aparatom, ki Vam bo v presledkih 24 ur meril krvni tlak. Aparat je lahek. Preiskava je neboleča, brez stranskih učinkov. Po prejetju aparata normalno opravljate vsakodnevne aktivnosti in v dnevnik beležite, kaj ste počeli Pri bolnikih, ki že imajo ugotovljeno arterijsko hipertenzijo in jemljejo zdravila za ureditev bolezni, je Holter RR idealna metoda s katero se prepričamo ali zdravila opravljajo svojo vlogo in vas ščitijo pred zapleti povišanega krvnega tlaka. GLEŽENJSKI INDEKS Po 50-letu starosti ima zožitve na arterijah kar ena petina ljudi, vendar je večina brez znakov bolezni. Če bolezni ne odkrijemo ali jo odkrirejmo prepozno, lahko pride do srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov. Meritev gleženjskega indeksa priporočamo vsem, ki: pri hoji čutite stiskajočo bolečino v mečih ali stegnu, ki se v mirovanju umiri ,kadite ,ste starejši od 50 let , imate visok krvni tlak In tudi vsem, ki imate: sladkorno bolezen, ledvično bolezen, povišan holesterol, bolezni srca in ožilja v družini previsoko telesno težo občutek mraza in hladno kožo rane ali razjede, ki se slabo celijo spremembe na nohtih (zadebeljeni nohti), spremembe v barvi kože (modrikasta, lisasta, bleda,) poraščenost nog, ki se zmanjšuje. Kaj pomeni periferna atrerijska bolezen (PAB)? Periferna aretrijska bolezen je bolezen pri kateri so arterije slabše prehodne ali se celo povsem zaprejo. To se najpogosteje zgodi zaradi ateroskleroze in predvsem na spodnji okončini. Zaradi zožanja premera žile pride v spodnje okončine vedno manj krvi obogatene s kisikom in hranilnilnimi snovmi. To vodi do nastanka stiskajoče bolečine med hojo, ki ob mirovanju preneha. Nadaljno pomankanje kisika vodi do poškodbe mišic, živcev in tkiv, kar lahko privede celo do amputacije okončine. Kaj je gleženjski indeks (GI)? Meritev gleženjskega indeksa je osnovna presajalna metoda s katero odkrivamo zožitve arterij na spodnjih okončinah. GI predstavlja razmerje med izmerjenim krvnim tlakom na nadlahti ter na levem in desnem gležnju. Zožitev arterij se kaže kot znižanje GI pod normalno vrednostjo. Vsako znižanje GI poveča tveganje za srčni infarkt, nenadno srčno smrt ali možgansko kap. Kako preiskava poteka? V ambulanti vam ustrezno usposobljen zdravstveni delavec na nadlaht, levi in desni gleženj namesti manšeto. Aparat v nekaj minutah izmeri vrednost gleženjskega indeksa. Takoj po preiskavi prejmete izvid. Preiskava je VARNA, HITRA, NEBOLEČA in ENOSTAVNA Zakaj je merjene gleženjskega indeksa pomembna preiskava? Odkrijemo bolnike, ki so sicer brez težav, vendar imajo zaradi zožitve arterij veliko tveganje za razvoj možganske kapi ali srčnega infarkta. Na podlagi rezultata vas napotimo k ustreznemu specialistu ter vam svetujemo o ustreznem življenskem slogu, pregledamo ostale dejavnike tveganja za razvoj bolezni in svetujemo o ustreznih preventivnih ukrepih. UREA DIHALNI TEST      Gre za varen in natančen test, s katerim ugotavljamo okuženost s Helicobacter pylori. Z njo je okuženih prbl. 60% prebivalcev.  Povzroča bolečino v zg delu trebuha, zgago, napihovanje, spahovanje, bruhanje, utrujenost, neredno prebavo, spremembe na koži.... Urea dihalni test je neinvazivna preiskava: preiskovanec pihne v vrečko, potem na tešče spije vodno raztopino testne snovi in po 30 minutah ponovno pihne v drugo vrečko. Aparat izmeri razliko in poda rezultat.  SKRBIMO ZASE!